top of page

Joga kot terapija

Raziskovanje terapevtskih učinkov joge in njene sposobnosti za izboljšanje kakovosti življenja


Cilj študije je bil oceniti ugotovitve izbranih člankov o terapevtskih učinkih joge in podati celovti pregled koristi redne vadbe joge. Ker se udeležba na joga programih stopnjuje, je pomembno, da so vadeči kot zdravstveni delavci obveščeni o naravi joge in dokazih o njenih številnih terapevtskih učinkih.


Terapevtska joga je opredeljena, kot uporaba jogijskih položajev in praks za zdravljenje zdravstvenih stanj in vključuje poučevanje jogijskih praks in znanja za preprečevanje, zmanjšanje ali lajšanje fizioloških, čustvenih in duhovnih bolečin, trpljenja ali omejitev.


Rezultati te študije kažejo, da jogijske prakse povečujejo mišično moč in prožnost telesa, spodbujajo in izboljšujejo dihalne in kardiovaskularne funkcije, pospešujejo okrevanje od odvisnosti in zdravljenje odvisnosti, zmanjšujejo stres, anksioznost, depresijo in kronične bolečine, izboljšujejo vzorce spanja in izboljšajo splošno počutje in kakovost življenja.


Ključne besede: alternativno zdravljenje, depresija, bolečina, kakovost življenja, terapevtska joga



Joga ponuja učinkovito metodo za obvladovanje in zmanjševanje stresa, anksioznosti in depresije, številne študije pa dokazujejo učinkovitost joge pri motnjah razpoloženja. Trenutno zdravljenje anksioznosti in depresije vključuje večinoma psihološke in farmakološke posege; vendar postajajo tudi druge oblike zdravljenja, kot so joga, vse bolj priljubljene kot sredstvo za zmanjšanje stresa pri posameznikih. Joga, oblika vadbe duha in telesa, je postala vse bolj razširjena terapija za ohranjanje dobrega počutja ter lajšanje vrste zdravstvenih težav in obolenj.


Jogo je treba obravnavati kot dopolnilno terapijo ali alternativno metodo za medicinsko terapijo pri zdravljenju stresa, anksioznosti, depresije in drugih motenj razpoloženja, saj se je pokazalo, da ustvarja večji občutek dobrega počutja, povečuje občutek sproščenosti in izboljševanje samega sebe. -zavest in podoba telesa, izboljšanje učinkovitosti, izboljšanje medčloveških odnosov, povečanje pozornosti, zmanjšanje razdražljivosti, spodbujanje optimističnega pogleda na življenje.


Raziskovalci šele začenjajo razumeti, kako discipline, kot je joga, spodbujajo osebno rast, zdravje in dobro počutje. S priznavanjem enotnosti uma, telesa in duha lahko fitnes programi duha in telesa (t.i. joga) pomagajo ljudem pri njihovem iskanju miru, umirjenosti ter večje celovitosti in integracije v njihovem življenju. Zdravstveni delavci, zdravstveni vzgojitelji in podobni se morajo zavedati potenciala joge kot pomembne sestavine osebnega načrta dobrega počutja. Čeprav ni nobenih konkretnih smernic glede pogostosti vadbe, bolj ko vadite, več vam koristi.


Joga je personalizirana praksa in kot taka sta pogostost in trajanje osebna vprašanja z individualnimi odgovori. Prakso je treba izvajati z modrostjo in jo je treba prilagoditi individualnim potrebam in ciljem. Posamezniki bi morali vaditi čim pogosteje, zlasti na začetku. Dolžina uvajalne faze se bo razlikovala glede na posameznikovo začetno stopnjo telesne pripravljenosti in zdravstvenega stanja; Bolj ko je joga za nekoga na začetku težka, bolj jo telo potrebuje. Medtem ko je sodobna medicina v mnogih primerih sposobna zdraviti fizične bolezni in lajšati psihološke motnje, se trdi, da je čisto medicinski pristop veliko manj učinkovit pri zdravljenju čustvenih, intelektualnih in osebnostnih plasti človeške entitete.


Disciplina joge ponuja posameznikom brezčasen in holističen model zdravja in zdravljenja in čeprav morda ne povzroči popolne odprave fizičnih bolezni in/ali neugodnih stanj iz telesa, ponuja holistično pot zdravljenja. Obstaja nesporna povezava med človekovim splošnim fizičnim in duševnim zdravjem ter notranjim mirom in dobrim počutjem, ki ju joga želi doseči. Joga ustavi nihanja uma in z zavestnim delovanjem živimo bolje in manj trpimo.



Za več informacij o jogi in meditaciji pa obišči mojo stran




Zapis je le izvleček celotne študije, ki si jo lahko preberete

na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3193654/



Comments


bottom of page