Vse družbe, tradicije in religije so učile o magičnem in čudežnem. Ti svečeniki, svečenice ali magi, kakor so jih pač imenovali v njigovi družbi, so s tajnimi veščinami uporabe zvoka, glasbe in besed poučevali, zdravili in razsvetljevali druge ljudi.
Zvok je najstarejša oblika zdravljenja in predstavlja pomemben del zgodnjih naukov, Grkov, Kitajcev, Indijcev, Tibetancev, Egipčanov, Majev in Aztekov. Najpomembnejše načelo zvoka v vseh njegovih oblikaj je resonanca, sposobnost vibracije, da se prek nihajnih valov (zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo) širi na druga telesa v katerih sproži podobno vibracijo.
Zvočne vibracije sprožijo gibanje razčnih molekul, Ko te valujejo navzven, prodirajo in vplivajo na vse, kar dosežejo. Če slišne zvočne vibracije dosežejo človeško telo, vstopijo v uho, kjer zatresejo bobnič. Te vibracije povzemejo živci, ki jih prevedejo v zvok.
Vsaka celica v našem telesu je zvočni resonator, saj se lahko odzove na kateri koli zvok zunaj telesa. Na zvočne vibracije se tudi odzivajo tudi telesni sistemi ter čustvena, mentalna in duhovna stanja zavesti. Z usmerjenim zvokom lahko neravnovesje spet vrnemo v okvire normalnega delovanja. Imamo sposobnost, da resoniramo oziroma se uglasimo s katero koli zvočno vibracijo, pozitivno ali negativno. Bodimo pozorni na zvoke okoli sebe in okrepimo lastne energije, da bodo v naše osebno energijsko polje vstopali le dobrodejni zvoki.
Tibetanska pojoča posoda je ena najmočnejših glasbil za zdravljenje z zvokom in vibracijo. Uporablja se za različne namene. Pojoča posoda se imenuje zato, ker njen eksotični zvok lebdi v zraku še dolgo potem, ko zaigramo nanjo.
O njeni zgodovini vemo zalo malo, splošno znano je samo, da je bila ustvarjena prav za izvabljanje zdravilnih in obrednih tonov. Pojoča posoda je iz sedmih kovin: zlata, srebra, niklja, bakra, cinka, železa in antimona. Pravo razmerje kovin ni znano, ker so vsi originali ročno izdelani po formuli, ki jo poznajo le mojstri.
Vsaka posoda ima svoj glavni ton, ki ga dobimo, če z lesenim tolkačem udarimo po njej kot po zvoncu. Posebnost teh posod pa je, da lahko iz njih poleg glavnega tona izvabimo še vrsto delnih tonov. Na pojočo posodo igramo tako, da z leseno palico krožimo po njenem robu. To je podobno, kot če s prstom krožimo po robu kristalnega kozarca, ki potem začne peti. Tako lahko slišimo in čutimo nastajajoči zvok, dokler ne prežme celotne okolice.
Toni pojoče posode uravnovešajo čakre, uglašujejo subtilna telesa, ter ustvarjajo ravnovesje med desno in levo mogčansko hemisfero. Razbijajo tudi nabrano negativno energijo v čakrah in v avri. Ko zavibrirajo v resonanci z vsemi telesnimi celicami, sprostijo notranje blokade in obnovijo ravnovesje, saj obnovijo krožni tok energije v avri.
Toni pojoče posode pomirjajo duha in uravnovešajo telo. Spodbujajo tudi spremenjena stanja zavesti, kakor poslušanje ritmičnega vzorca bobnanja nam tudi frekvenčni tonski vzorec pojoče posode pomaga doseči možgansko frekvenco alfa ali sproščeno, spremenjeno stanje.